Pacient Mrako se vede nenavadno umirjeno, že ko stopi skozi vrata. Ponudim mu list papirja, da zapiše svoje podatke, ne kaže dobro, nikjer nobene slovnične napake, celo svoje ime zapiše kot – M A R K O. Pacient dela v družinski tiskarni z dolgoletno tradicijo, ki je bila pod našim drobnogledom že dalj časa zaradi izjemne kvalitete in neverjetno nizkega kvocienta napak. Poveljstvu to ni bilo pogodu, zato so prejšnjega delavca zamenjali z Mrakotom, katerega sloves je bil do tega trenutka neomajen. Nekateri njegovi prejšnji dosežki:

• zamenjal prepogib seriji vladnih zloženk za promocijo zdrave prehrane, da se ob prepogibu namesto RIBA izpiše RITA (opazili so šele po pošiljanju, za kar je bil nagrajen s križcem izjemnosti)
• v knjigi znanega slovenskega literata je zamešal zadnje in prvo poglavje ter sredino zamenjal s telefonskim imenikom; literat kljub vsemu dobil nagrado Prešernovega sklada in knjiga je bila izbrana za maturitetno čtivo; poveljstvo še ni definiralo, če gre za uspešno ali neuspešno misijo
• v revijo Vegansko življenje je spravil reklamo za Mesarijo Kovačič, kar je povzročilo upad naročnikov, a tudi najuspešnejše leto za mesarijo
• knjigo reprodukcij printov Andya Warhola je barvno zamešal, tako da so njegove slike postale navadne fotografije; med starejšo generacijo je poteza sicer požela veliko odobravanje, ker, citiram Majdo, 72 let: „To je pa tko lepo ko ni nč več zapacan pa frjolčen.“

Mrako se na vsako moje vprašanje izmotava in trdi, da svoje delo opravlja vestno in dobro, kot vedno. Za dokaz je s sabo prinesel knjigo, ki jo je izdala tiskarna za svojih 30 let delovanja in rekel, da mi bo pokazal napako v njej, ko pa je začel listati, se je zasanjal in občudoval izdelek ter dobil solzne oči. Takrat sem ga odločno vprašal, če še ve, kdo je.

Tiskarski škrat, je odgovoril, čeprav nekam tiho in negotovo. Pogled mu je vedno znova begal k publikaciji. Ni mi bilo prijetno, ker je dotična publikacija zasedala pol moje pisarne. Vstal sem iz naprstnika, da bi si pridobil vsaj malo avtoritete, ampak ne vem, če mi je uspelo. Mrako me ni poslušal. Nikjer ni bilo niti sledu o škratu, ki je še pred zajtrkom tiskarjem uriniral v barve in si bril noge z rezili za rezanje škatel, da so ljudje nato odpirali svoja lična darilca in v njih našli gnezdo škratovskih dlak (edina stvar na nas, ki je res dolga in debela). Mrako je bil ... spremenjen. Blebetal je o barvah, načinih tiska, vezavi, predvsem pa o ljudeh. O ljudeh!!! Kot ... kot da so postali njegovi ...